Nova ureditev poslovanja sodišč po 16. 11. 2020

Danes 16. 11. 2020 začne veljati odredba VSRS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki:

-              dodatno določa kaj so ne nujne zadeve,

-              določa postopanja sodišča v nujnih oz. ne nujnih zadevah,

-              določa preklic narokov in druge ukrepe.

Nujne zadeve oz. nujne zadeve

Že po 83. členu Zakona o sodiščih so nujne zadeve naslednje zadeve:

1.     preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,

2.     nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

3.     nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,

4.     izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,

5.     postopki v zadevah zavarovanja,

6.     spori za objavo popravka objavljene informacije,

7.     popis zapustnikovega premoženja,

8.     postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,

9.     druge zadeve, za katere tako določa zakon,

Odredba pa dodatno določa, da so to tudi kazenske zadeve , v katerih bi kazenski pregon zastaral v šestih mesecih od uveljavitve odredbe.

V tej zvezi so v praksi težave, ker drug zakon izrecno pogosto izrecno ne določa, da so posamezne zadeve nujne, vendar iz ureditve izhaja, da je zadeva nujna. Takšen primer je npr. 52. člena ZGD-1, ki določa:

(2) O predlogu v zadevah iz pete, šeste, osme, trinajste in štirinajste alineje 50. člena tega zakona mora sodišče odločiti v petih dneh od prejema predloga. Rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, je tri dni od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve.

Takšna zadeva je po našem mnenju prav tako nujna, saj odredba izrecno ni izključila njene nujnosti.

Ne glede na opredelitev v Zakonu o sodiščih pa je Odredba določila, da se ne štejejo kot nujne zadeve:

-menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

-popis zapustnikovega premoženja,

-zadeve za odvzem premoženja nezakonitega izvora po Zakonu o odvzemu premoženja
nezakonitega izvora,

-upravni spori po Zakonu o informacijskem pooblaščencu,

-upravni spori po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

-upravni spori po Zakonu o kmetijskih zemljiščih

-upravni spori po Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Odločanje v nujnih zadevah

Sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje (v nadaljevanju strokovna priporočila).

Odločanje v nenujnih zadevah

Sodišča odločajo in vročajo sodna pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo
drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev
sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur.

Procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju.

Preklic narokov

V času veljavnosti prve odredbe VSRS, ki je določala, da se naroki prekličejo je bilo stališče VSRS, da na podlagi same odredbe še ni mogoče zaključiti, da je posamezni narok preklican, ker VSRS ne more preklicevati narokov, ki so v pristojnosti drugih sodišč. Z zadnjo odredbo te dileme ni, saj odredba določa:

Naroki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se ne štejejo za nujne, se v času veljavnosti te odredbe štejejo za preklicane, razen če so sklicani videokonferenčno.

Vsi naroki v omenjenih zadevah se tako štejejo preklicani že na podlagi odredbe.

Materialni rok tečejo

Zadnji odstavek 83a. člena Zakona o sodiščih določa:

»Če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje vseh sodišč in oteženo uveljavljanje pravic strank, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije na predlog predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zadržanje teka rokov ne sme trajati več kot tri mesece.«

Prenehanje teka materialnih rokov bi tako morala ugotoviti Vlada RS, kar pa zaenkrat še ni storila, tako da ti roki tečejo.