Ukrep odloga kreditnih obveznosti

Državni zbor je na svoji seji 20. 3. 2020 sprejel zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljevanju: zakon), ki še na dan 26. 3. 2020 ni bil objavljen v Uradnem listu.

Posledica epidemije korona virusa bo nedvomno imela posledice tudi na plačilno sposobnost tako fizičnih oseb kot tudi pravnih oseb, zato je ukrep obveznega odloga plačil nedvomno koristen ukrep.

 

Na podlagi zakona bodo tako lahko kreditojemalci (pravne osebe, podjetniki, zasebniki in potrošniki) uveljavile odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za 12. mesecev. Odlog se bo lahko uveljavil zgolj za tiste obveznosti, ki do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.

Odlog bo obvezen, kar pomeni, da bo banka ob izkazanih pogojih morala skleniti aneks, s katerim se bo obveznost odložila.

Odlog plačila bo imel za posledico prekinitev (pravilneje: odložitev) zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe (pravilneje: obveznosti iz kreditne pogodbe) se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.

V tej zvezi je jasno, da ima odlog za posledico, da ne tečejo zamudne obrestim od odloženih obveznosti. Ne daje pa zakon jasnega odgovora na vprašanje ali v času odloga tečejo pogodene obresti. Zmedo v tej zvezi vnaša določba zakona, da odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Iz navedenega namreč izhaja, da bi naj v posledici odloga obroki (ki so praviloma navedeni v anuitetnem načrtu) ostali nespremenjeni, kar pomeni, da se naj ne bi povečali niti za dodatno natekle pogodbene obresti.

Da kreditojemalec lahko dobi odlog mora na banko nasloviti vlogo za odlog, v kateri izkaže pogoje za odlog. Vloga se lahko vloži takoj po uveljavitvi zakona, mora pa se vložiti najkasneje v roku 6. mesecev po preklicu epidemije virusa.

Vloga, ki jo morajo vložiti gospodarska družba, zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, mora vsebovati:

-             utemeljitev, da plačujejo obvezne prispevke, davke in druge dajatve,

-             utemeljitev, da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,

-             opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa, ki vsebuje:

  • navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost (za velike gospodarske družbe) oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko (za ostale);
  • načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

-             izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali izjavo da je na dan vložitve vloge v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov.

Vsi subjekti iz prejšnjega odstavka, razen velikih gospodarskih družb, pa ne rabijo priložiti opisa poslovnega položaja, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Pri gospodarskih družbah, ki se razvršča med velike družbe (ne pa pri s.p., ki izpolnjujejo kriterije za velike družbe) pa ne zadostuje, da izkažejo zgolj, da ne morejo zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ampak mora dodatno izkazati, da bo takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe. Izkazati torej morajo, da ne samo, da ne morejo poplačati obveznosti do banke ampak, da bi jim poplačilo obveznosti do bank povzročilo nesposobnost plačevanja drugih obveznosti.

Pri fizičnih osebah – potrošnikih pa zadostuje, da vlogi le ta ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Odlog se bo uredil v aneksu, ki ga ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, banka mora skleniti. Gre torej za primer obveznega sklepanja pogodb, ki ga predvideva 17. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki določa:

17. člen

(1) Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.

(2) Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona. To določba je nejasna. Zakon namreč ne predvideva sklenitve aneksa k tem pogodbam, zato bi se jo dalo razumeti, da banka mora nove kreditne pogodbe skleniti z obveznim enoletnim odlogom. Vendar se mi zdi takšen poseg v avtonomijo bank pretiran in zato je tudi to določbo razumeti, da se naknadno lahko zahteva odlog takšnih kreditnih obveznosti, če po sklenitvi kreditne pogodbe nastopijo okoliščine zaradi epidemije korona virusa, ki ob sklenitvi pogodbe niso obstajale. Zakon namreč ureja prisilno »prilagoditev« pogodbenih razmerij spremenjenim okoliščinam.

Vsi kreditojemalci (razen fizičnih oseb - potrošnikov) enkrat mesečno poročajo banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. Iz zakona izhaja, da to poročilo morajo pošiljati vsi, ki morajo pripravi opis poslovnega položaja v skladu s četrtim odstavkom 2. člena tega zakona – kot je bilo pojasnjeno zgoraj pa tega opisa ni treba pripraviti gospodarskim subjektom (razen velikih gospodarskih družb) in drugim pravnim osebam, če opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. Iz zakona tako izhaja, da tudi tem subjektom ni treba poročati bankam.

Banka pa lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

- kreditojemalec redno ne poroča v skladu s prejšnjim odstavkom;

- na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno;

- ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Pripravil:

Kristijan A. Kontarščak, odvetnik