Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Hitro napisan predpis je pogosto slabo napisan predpis.

In to velja tudi za Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Odlok namreč v 1. členu vsebuje naslednjo prepoved. »…se začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, kot na primer nastanitvene storitve, gostinske storitve, velnes storitve, športno rekreacijske storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve, frizerske storitve, kozmetične storitve, pedikerske storitve, storitve iger na srečo.

Odlok vsebuje prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Zajema torej zelo širok spekter pogodb: prodajno pogodbo, kot tudi vse pogodbe o prodaji storitev (podjemna pogodba, mandatna pogodba itd). Pri ponujanju in prodajanju gre za sklepanje novih prodajnih pogodb, zato lahko sklepamo, da ni prepovedano izvrševanje že sklenjenih pogodb. Tako npr. iz Odloka ne izhaja, da bi bilo prepovedano izvedba že (pred uveljavitvijo Odloka) dogovorjene in plačane pogostitve v restavraciji ali dobava oken kupcu oken, ki je bila dogovorjena že pred uveljavitvijo Odloka. Navedeno namreč ne predstavlja prodajanja blaga ampak izvršitev sklenjene pogodbe.

Pri tem se pojavi vprašanje ali je prepovedano zgolj ponujati in prodajati blago in storitev v zaprtih prostorih ali to velja tudi za prodajo in dobavo, ki se zgodi izven poslovalnice. Da gre zgolj za prepoved prodaje v zaprtih prostorih izhaja namreč iz primerov, ki so naštete v 1. členu Odloka. Vendar so v tem členu našteti zgolj posamezni primeri, medtem ko se prepoved nanaša na vsakršno prepoved ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Ker pa je prepovedana prodaja »neposredno« potrošnikov, je pomen omenjenega pripisa lahko zgolj v tem, da se prepoveduje zgolj tista prodaja kjer je neposreden stik prodajalca in kupca. Glede na navedeno so dovoljene prodaje kjer neposrednega stika ni in sicer sklenitev pogodbe preko telefona ali z uporabo drugih komunikacijskih sredstev in v tem primeru je dopustna izvršitev takšne pogodbe. Tako je dovoljeno skleniti pogodbo in opraviti dobavo na gradbišču ali na drugem prostoru kjer do stika s potrošnikom ne pride. Tako tudi ni prepovedano prepovedano prodajanje pravnih storitev, če se posel sklene in izvede preko telefona ali drugih sredstev za oddaljeno komunikacijo.

Po Odloku je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom. Potrošnik opredeljuje Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa, da je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Ni torej prepovedano poslovanje z vsemi ampak kupci, ki so samostojni podjetniki in pravne osebe še vedno lahko hodijo v trgovine in kupujejo tudi druge izdelke, ki se sicer potrošnikom ne smejo prodajati. Da si tudi podjetja Odlok razlagajo na ta način izhaja tudi iz objav trgovin, ki prodajo tehnično blago (glede katerih je splošna prepoved) in kmetijske izdelke (glede prodaje katerih ni splošne prepovedi): https://www.merkur.si/trgovski-centri , kjer je navedeno: Za pravne osebe (podjetja in s.p.-je) ostaja celotna prodaja nespremenjena.

Odlok je tako napisan nekoliko neposrečeno in poraja številne vprašanja, na katere bi bilo koristno odgovoriti čimprej. Na to opozarja tudi OZS: https://www.ozs.si/koronavirus-info/koronavirus-info/odlok-o-zacasni-prepovedi-ponujanja-in-prodajanja-blaga-in-storitev-potrosnikom-v-republiki-5e6e814e2114e076c86509f1 . Ampak kot kaže je odlog želel prepovedati zgolj tisto poslovanje, kjer je prisoten neposreden stik med prodajalcem in kupcem, vendar ni jasno zakaj je predvidel, da prepoved velja zgolj za potrošnike – fizične osebe (čeprav je razumeti gospodarski pomen gospodarskih subjektov, vendar bi  pri njih poslovanje  moralo bilo organizrano tako, da ne bi prihajalo do neposrednega stika med prodajalci in kupci). Prepovedano bi tako moralo biti vsakršno poslovanje kjer je možnost neposrednega stika in s tem prenosa virusa, kar bi lahko omogočilo gospodarskim subjektom, da poslovanje organizirajo tako, da do neposrendega  stika in s tem možnosti prenosa virusa ne bi prišlo.