Na kratko o novih ukrepih

Čeprav se zdi, da je vlada sprejela že dosti ukrepov pa dejansko na dan 25. 3. 2020 ne velja še prav nobeden, ki bi se nanašal na pomoč delodajalcem za zagotavljanje zaposlenosti in bo ZIUPPP, ki ureja delno povračilo nadomestila plač v primeru odredbe čakanja na delo zaradi poslovnega razloga in v primeru karantene, objavljen šele 28. marca v Uradnem listu in bo stopil v veljavo 29. marca. Pri tem pa je ključno, da določbe zakona ne veljajo retroaktivno, ampak od uveljavitve dalje. Vsi delodajalci, katerih delavci so bili na čakanju npr. od 16. 3. 2020 dalje do uveljavitve zakona, tako ne bodo upravičeni do delnega povračila plač za prej navedeno obdobje (bodo pa za naprej).

Po ZIUPPP višina delnega povračila nadomestila, ki jo delodajalec izplača v breme zavoda, znaša 40 % (I. bruto) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto). Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti.

Čeprav še niti prvotni paket ukrepov ne velja, je Vlada 23. 3. 2020 pripravila že novi paket ukrepov za boj proti posledicam korona virusa. V tej zvezi je bilo nekaj povedano na tiskovnih konferencah, več pa izhaja iz Smernic, ki jih je v tej zvezi objavila Vlada.

Iz Smernic tako izhaja, da bo država v zvezi z delavci, ki so na čakanju (z njimi so izenačeni tisti, ki ne morejo delati zaradi višje sile) pokrila prispevke vseh zaposlenih ter dodatno sofinancirala 20 % neto nadomestilo zaposlenim. Delodajalec bo tako delavcem na čakanju moral izplačati 80 % neto nadomestila (celotno nadomestilo delavcem na čakanju namreč po ZDR-1 znaša 80 % od povprečne mesečne plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti), prav tako bo moral plačati dohodnino, država pa bo pokrila vse prispevke in plačala 20 % neto nadomestilo. Kot ugotavlja Jože P. Damijan pa bo pomoč države predstavljala cca. 40 % plače: https://damijan.org/2020/03/25/vlada-se-heca-sofinancirala-bo-le-dobrih-40-plac-zaposlenih-na-cakanju/#more-65803, kar se v danih razmerah zdi majhni prispevek.

V tej zvezi je v Smernicah nejasna določba, da se upravičenost sofinanciranja ugotavlja po koncu poslovnega leta na podlagi izkazov poslovnega izida. Čakanje na delo namreč nima nujno povezave z slabšim poslovnim izidom ob koncu poslovnega leta. Čakanje je namreč potrebno zaradi trenutne nezmožnosti delodajalca, da zagotavlja delo. Delodajalec sicer po prenehanju krize lahko nadomesti vse izpadle prihodke, zato je odprto vprašanje, če bo v tem primeru moral vračati oz. mu ne bo odobreno subvencioniranje.

Če novi zakon ne bo določil povratne veljave zakona (kar bi lahko glede na to, da 155. člen Ustave RS določa: Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.) pa bo zopet zgubljenega nekaj časa, ko delodajalci teh ukrepov ne bodo mogli koristiti in sicer bo te ukrepe vlada predvidoma potrjevala v petek ta teden, nato pa še morajo biti objavljeni v Uradnem listu.