Vpliv korona virusa na veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij
V času, ko smo v posledici razglašene epidemije vsakodnevno v pričakovanju novih ukrepov in njihovih nenehnih sprememb, se zlahka zgodi, da pozabimo na odgovore in možnosti, ki nam jih v zvezi z nastalo situacijo že ponuja obstoječa zakonodaja.
Ker se danes mnogo oseb, tako pravnih kot fizičnih, sprašuje o veljavnosti pogodbenih razmerij, v katera so vstopili še pred razglasitvijo epidemije in nastalimi posledicami, tokrat pozornost usmerjamo v institut razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, ki ga ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) (v nadaljevanju: OZ), in sicer v členih 112-115, prav tako pa v posledice nemožnosti izpolnitve pogodbe, ki je urejena v 116. in 117. členu OZ.
SPLOŠNO O SPREMENJENIH OKOLIŠČINAH
Prva situacija, ki se lahko zgodi v posledici epidemije, je nastanek dejanskega stanja, v katerem je izpolnitev pogodbe sicer mogoča, vendar pa je bodisi bistveno otežena ali pa njena izpolnitev več ne ustreza namenu pogodbe.
Zakon določa, da če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe (prvi odstavek 112. člena OZ).
Iz navedenega razberemo, da se razvezo pogodbe lahko zahteva v primerih, ko so izpolnjeni sledeči pogoji:
- obstoj okoliščin,
- ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ALI
- zaradi katerih se ne da doseči namena pogodbe,
- nastanek takih okoliščin v trenutku po sklenitvi pogodbe,
- okoliščine imajo tako močan vpliv, da pogodba več ne ustreza pričakovanjem pogodbenih strank.
Razvezo pogodbe lahko zahteva tista stranka, ki ji je izpolnitev otežena oziroma tista, ki ne more uresničiti namena pogodbe, pri čemer pa mora o svoji nameri razveze pogodbe obvestiti drugo stranko, in sicer takoj,ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila (113. člen OZ).
V nekaterih primerih pa kljub siceršnjim izpolnjenim pogojem ne bo mogoče zahtevati razveze pogodbe, in sicer bo to v primerih, če:
- bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila,
- so okoliščine nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti,
- druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo,
- sta se stranki s pogodbo vnaprej odpovedali sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Razvezo pogodbe je treba zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem, pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pa upošteva sodišče zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank (114. člen OZ). Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.
SPLOŠNO O NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE
Druga situacija, ki se lahko zgodi v posledici epidemije, pa je nastanek dejanskega stanja, v katerem izpolnitev pogodbe sploh več ni mogoča.
Če bi za nemožnost izpolnitve odgovarjala ena od strank, se uporabi 117. člen OZ, pri čemer pa za posledice epidemije (v obliki raznih zakonskih in podzakonskih ukrepov) ne odgovarja nobena stranka. Takšno situacijo pa ureja 116. člen OZ, ki določa, da če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.
Pogodbena obveznost torej lahko preneha, če so izpolnjeni sledeči pogoji:
- če je nastopil dogodek,
- zaradi katerega je izpolnitev postala nemogoča ALI
- zaradi katerega je postala izpolnitev delno nemogoča IN delna izpolnitev ne ustreza potrebam stranke,
- za ta dogodek ni odgovorna nobena stranka,
pri čemer v primeru nemogoče izpolnitve pogodbena obveznost ugasne že na podlagi samega zakona, v primeru delno nemogoče izpolnitve, ki ne ustreza potrebam stranke, pa zakon omogoča odstop od pogodbe.
Če je pogodba do trenutka nastopa dogodka, ki onemogoča izpolnitev pogodbe, že bila delno izpolnjena, je treba razlikovati dve situaciji:
- če delna izpolnitev ne ustreza potrebam stranke (ker zgolj izpolnitev celotne obveznosti predstavlja smiselno celoto predmeta pogodbe), lahko pride do odstopa od pogodbe, tista stranka, ki ni odstopila od pogodbe, pa lahko zahteva vrnitev svoje izpolnitve po pravilih o neupravičeni pridobitvi,
- če pa delna še vedno izpolnitev ustreza potrebam stranke (ker gre, denimo, za periodično opravljanje storitve ali dobave blaga, ki vsakokrat predstavljajo smiselno celoto), pa ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti.
PRIMERJAVA POSLEDIC SPREMENJENIH OKOLIŠČIN IN NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE
Če povzamemo zgoraj navedeno, lahko posledice spremenjenih okoliščin in nemožnosti ali delne nemožnosti izpolnitve, prikažemo s sledečo shemo:
- izpolnitev več ni mogoča
- izpolnitev je postala v celoti nemogoča → pogodba preneha po samem zakonu
- izpolnitev je postala delno nemogoča
- delna izpolnitev še vedno ustreza pričakovanjem pogodbenih strank → pogodba ostane v veljavi, stranka pa lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti
- delna izpolnitev več ne ustreza pričakovanjem pogodbenih strank → stranka lahko od pogodbe odstopi
- izpolnitev je še mogoča,
- izpolnitev je bistveno otežena → stranka lahko zahteva sodno razvezo pogodbe
- izpolnitev več ne ustreza namenu pogodbe → stranka lahko zahteva sodno razvezo pogodbe
Pri tem pa je seveda nujno upoštevati tudi, ali so izpolnjene vse ostale predpostavke, prav tako pa izključiti obstoj zakonsko ali pogodbeno določenih izjem.
OBSTOJ SPREMENJENJIH OKOLIŠČIN ALI NEMOŽNOSTI IZPOLNITVE V ČASU EPIDEMIJE
Ključno vprašanje, ki se pojavlja, je torej, ali epidemija zaradi korona virusa (oziroma vse posledice v tej zvezi) predstavljajo takšno okoliščino (oziroma dogodek), zaradi katere:
- je izpolnitev pogodbenih obveznosti (delno) onemogočena ALI
- je izpolnitev pogodbenih obveznosti bistveno otežena ALI
- namena pogodbenega razmerja več ni mogoče doseči.
Pri tem velja poudariti, da večine takih okoliščin (ali dogodka) ne bo predstavljala epidemija sama, temveč konkretni ukrepi, sprejeti z namenom preprečevanja širitve bolezni. Možno je tudi, da se bo epidemija odrazila v gospodarski krizi oziroma bistvenih spremembah na trgu (splošnih ali zgolj znotraj posameznih panog), ki prav tako lahko predstavljata tako okoliščino (ali dogodek).
Do prve situacije (t.j. kadar je (delno)onemogočena izpolnitev obveznosti), bo prišlo predvsem v primerih, ko zaradi ukrepov državnega organa pogodbe objektivno ni mogoče izpolniti (saj bi, denimo, njena izpolnitev pomenila prepovedano ravnanje). Takšne primere bo v praksi nekoliko lažje identificirati.
Do druge situacije (t.j. kadar je izpolnitev obveznosti bistveno otežena ali pa njena izpolnitev več ne dosega namena pogodbenega razmerja) pa lahko pride bodisi zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, bodisi zaradi eventualne gospodarske krize, ki bi utegnila epidemiji slediti. V teh primerih pa bo nujno presojati vsak primer posebej in pretehtati vse pomembne okoliščine. Nujno se je zavedati, da sama razglasitev epidemije ne pomeni a priori razveze vseh pogodbenih obveznosti, ki so nastale pred njeno razglasitvijo. Tudi izguba v poslovanju kot tudi finančna nelikvidnost sama po sebi ne more predstavljati pravno upoštevne spremenjene okoliščine[1].
Pravna teorija[2] je v smiselno podobni situaciji (t.j. v obdobju po gospodarski krizi leta 2008) izoblikovala tudi sedem točk, ki bi jih morala obrazložiti stranka, ki želi uveljavljati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin:
- spremembe dohodkov/odhodkov zaradi krize;
- kako se je doslej odzivala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine zunanje, nepričakovane;
- kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj stranke;
- kako je ocenjevala tveganje;
- kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti (gospodarja, gospodarstvenika, profesionalca, bankirja ipd.);
- kaj je storila, da bi izpolnila načelo in temeljno zavezo pacta sunt servanda (izpolnitev pogodbenih obveznosti);
- načrt oziroma predlog za spremembo pogodbe.
Menimo, da je zgornjih sedem točk dobro vodilo tudi v današnji situaciji, t.j. ko presojamo, ali so okoliščine, ki so se spremenile v posledici razglasitve epidemije, vplivale na pogodbeno razmerje v takšni meri, da je upravičena zahteva po razvezi pogodbe.
KAJ STORITI
Zaključujemo torej, da je v posledici epidemije, ukrepov za njeno zajezitev in posledičnega vpliva na trg, v določenih primerih mogoče pogodbo razvezati ali od nje odstopiti ali pa celo zaključiti, da je slednja prenehala po samem zakonu.
Pri tem si lahko pomagamo s sledečimi ključnimi vprašanji:
- Ali trenutne okoliščine otežujejo ali onemogočajo mojo izpolnitev?
- Ali bi delna izpolnitev pogodbe še vedno ustrezala mojim pričakovanjem?
- Ali se zaradi trenutnih okoliščin ne da doseči namena pogodbe?
- Ali je za ta dogodek odgovorna katera stranka?
- Ali so te okoliščine nastale v trenutku po sklenitvi pogodbe?
- Ali imajo te okoliščine tako močan vpliv, da pogodba več ne ustreza pričakovanjem pogodbenih strank?
- Ali bi ob sklenitvi pogodbe te okoliščine moral upoštevati ali se jim bil lahko izognil oziroma jih odklonil?
- Ali so okoliščine nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev moje obveznosti?
- Ali je s pogodbo določeno, da se vnaprej odpovedujem sklicevanju na določene spremenjene okoliščine?
- Ali sem o svoji nameri razveze pogodbe obvestil nasprotno stranko?
- Ali je nasprotna stranka ponudila ali privolila, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo?
Ne nazadnje ni zanemarljiva tudi možnost 102. člena OZ, ki ureja situacije, kadar postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova. Slednji določa, da lahko v primerih, ko je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila. To velja tudi, če so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke že pred sklenitvijo pogodbe, njen sopogodbenik pa za to ni vedel in ni bil dolžan vedeti. V teh primerih lahko zahteva stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, v primernem roku zavarovanje, po neuspešnem preteku tega roka pa lahko odstopi od pogodbe.
Sklepno pa opozarjamo še na dejstvo, da stranke vedno lahko obligacijska (t.j. tudi pogodbena) razmerja urejajo prosto, dokler to ni v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). To med drugim pomeni, da se stranki pogodbenega razmerja lahko kadarkoli sporazumno dogovorita tako za spremembo pogodbenega razmerja kot tudi njegovo prenehanje.
Za dodatna pojasnila smo vam na voljo preko telefona oziroma po elektronski pošti.
Pripravila: Ana Hederih, odvetnica
[1] Tako npr. VSL sodba in sklep I Cpg 606/2010 z dne 7. 9. 2010.
[2] dr. Grilc, P.: Gospodarska/finančna kriza kot spremenjena okoliščina, Pravni letopis 2011 Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, GV založba, Ljubljana 2011, stran 40.
"Po objavi prispevka sta stališče v tej zvezi zavzela tudi Slovensko nepremičninsko združenje in Zveza društev pravnikov Slovenije, ki predlagata zakonsko ureditev najemnih in zakupnih razmerij, ki se zaradi nastale situacije ne morejo izvrševati: https://www.fiabci.si/Aktivnosti_zdruzenja/04.04.2020_SPOROCILO_ZA_JAVNOST_spremeba_OZ/."