Časovna omejitev obiska trgovin - smiselnost ukrepa in vprašljivost njegove izvedbe

Do današnjega dne smo se najbrž že vsi seznanili s posebnostmi glede ponujanja blaga in storitev potrošnikom v času korona virusa. O nekaterih spornih vidikih smo v preteklosti pisali tudi mi, v predmetnem prispevku pa se posvečamo vidiku novega režima delovnega časa prodajaln z živili, posledično pa tudi posebnostim glede tega, v katerem času smejo nakup opraviti katere skupine ljudi.

Že 16. 3. 2020 je bil objavljen Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20 in 44/20) (v nadaljevanju: Odlok), ki po zadnji (sprejeti, a še neobjavljeni) spremembi z dne 3. 4. 2020 določa: »V prodajalnah z živili lahko nakup v času od 8.00 do 10.00 ure opravijo izključno ranljive skupine (npr. invalidi, upokojenci, nosečnice) ter zadnjo uro delovnega časa prodajalne. Upokojenci lahko opravijo nakup samo v tem času.« (drugi odstavek 2.a člena Odloka).

OPREDELITEV RANLJIVIH SKUPIN

Kakor izhaja iz Odloka, so določene ure v prodajalnah z živili namenjene izključno ranljivim skupinam. Pojma »ranljiva skupina« Odlok ne opredeljuje določno, niti ne podaja numerus clausus skupin, temveč zgolj primeroma našteva, da so to npr.:

-           invalidi,

-           upokojenci,

-           nosečnice.

Glede na dikcijo odloka gre razumeti, da so ranljive skupine lahko tudi druge osebe, ki sicer nimajo položaja ene izmed treh naštetih kategorij. Na tem mestu se pojavi prvi problem, t.j. kdo vse so torej ranljive skupine in zakaj?

V generalnem smislu se pojem »ranljivosti« skupine ljudi večkrat uporablja v ekonomsko-socialnem smislu. So torej za potrebe Odloka ranljive skupine lahko tudi posamezniki, ki so socialno ogroženi? Brezposelni? Narodne manjšine? Glede na namen Odloka, ki je v tem, da se omeji gibanje prebivalstva in zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19(1. člen Odloka), najbrž ne (čeprav Odlok na to vprašanje ne daje določnega odgovora).

Glede na namen Odloka gre sklepati, da so mišljene predvsem skupine, ki so ranljive predvsem v zdravstvenem smislu, t.j. tisti, katerih zdravje bi po morebitni okužbi bilo še posebej ogroženo. Glede na informacije vodilnih zdravstvenih ustanov[1], bi to naj bili predvsem:

-           starejše osebe;

-           posamezniki s kroničnimi obolenji, ki povečujejo možnost okužbe;

-           nosečnice.

Če primerjamo takšno opredelitev s tisto, ki jo ponuja Odlok, vidimo, da se svetovne smernice in Odlok prekrivata zgolj v skupini nosečnic. Pri tem pa je nujno izpostaviti, da vsakršna oseba s kroničnim obolenjem, ni nujno invalid (in obratno), prav tako pa niso vse starejše osebe upokojenci (in obratno).

Tako si na primer zlahka zamislimo primer osebe s hudo obliko astme ali kroničnim srčnim obolenjem, ki nima nujno odločbe o invalidnosti, pa čeprav gre v primeru tveganja za okužbo s korona virusom za nedvomno najbolj izpostavljenega posameznika. Na drugi strani oseba z odločbo o invalidnosti zaradi, denimo, okvare hrbtenice ali kronične depresije, posebnim tveganjem za okužbo z virusom v zdravstvenem smislu ni izpostavljena.

Na drugi strani so razlogi za upokojitev lahko zelo različni, pri čemer Odlok ne določa, da posebna pravila veljajo zgolj za osebe, ki so se upokojile starostno. Tako je lahko »upokojenec« mlajša oseba, ki pa se je upokojila invalidsko (na tem mestu ponovno opozarjamo, da vsakršna invalidnost ne pomeni nujno povečanega tveganja za okužbo), obenem pa se vse starejše osebe ne odločajo za upokojitev. Tako je lahko oseba starejša, a obenem delovno aktivna, kar pa ne pomeni, da jo takšna delovna aktivnost ščiti pred povečanim tveganjem za okužbo oziroma možnim komplikacijam pri zdravljenju.

Kazalo bi torej zavzeti stališče, da obseg ranljivih skupin ni zaprt in da lahko posameznik na podlagi konkretnih dejanskih okoliščin izkaže, da je tudi sam predstavnik ranljive skupine, pa čeprav ni upokojenec, invalid ali nosečnica. Vendarle pa se pojavi vprašanje: kdo bo takšne okoliščine presojal? Varnostnik pred vhodom v trgovino z živili? Na podlagi kakšnih dokazil in kriterijev? Vsakokrat znova?

NAČIN IN ČAS OPRAVLJANJA NAKUPOV RANLJIVIH SKUPIN

Pa četudi zanemarimo gramatikalno pikolovstvo in sprejmemo razlago, da so posebnemu režimu nakupovanja podvržene predvsem zdravstveno bolj ogrožene skupine (kakorkoli jih že definiramo), pa se pojavlja nadaljnje vprašanje – zakaj takim osebam ni dovoljeno nakupa opraviti v spremstvu?

Če se namreč postavimo na stališče, da je treba ranljive skupine ljudi čim manj izpostavljati možnosti okužbe, ali ne bi to pomenilo tudi, da te skupine ljudi (pa tudi posamezniki nasploh) nakupe opravijo karseda poredko? A kako naj 70-letnik iz trgovine sam odnese večjo količino hrane kot navadno? Kako naj to storita nosečnica in invalid s hudo telesno okvaro? Odlok, ki spremstva ranljivim skupinam ne dopušča, pravzaprav te ljudi sili v izbiro med dvema situacijama:

-           ali nakupe v celoti prepustijo drugi osebi, kar jih še dodatno družbeno izolira in postavlja v drugačen (nemočen) položaj, prav tako pa povečuje število nakupov med »neranljivimi« skupinami ljudi;

-           ali pa morajo nakupe opravljati bolj pogosto, da lahko zadostijo količinam, potrebnim za daljše časovno obdobje.

Obenem se postavlja tudi smiselnost določitve delovnega časa, »rezerviranega« zgolj za ranljive skupine. Tako lahko slednji opravijo nakupe med 8-10h dopoldne in zadnjo uro pred zaprtjem trgovine (t.j. v večini primerov med 17-18h popoldne). Prav zadnji dodatek je tudi v javnosti deležen največje kritike.

Tako se na primer v veliko primerih zgodi, da je prodajalna z živili, ki je sicer odprta do 18h, sedaj zaposlenemu prebivalstvu na voljo zgolj do 17h, pri čemer to za velik del zaposlenih, ki službo še vedno opravljajo do 16h, predstavlja veliko težavo. Ne nazadnje pa takšna dodatna ura manj koristi tudi ranljivim skupinam, ki bi imele več koristi od dodatne ure, za katero bi se dopoldanski čas zgolj podaljšal. Temu je tako predvsem iz dveh razlogov:

-           s podaljšanjem delovnega časa za ranljive skupine, bi se ustvarila zgolj dva poenotena režima, pri čemer bi ranljive skupine z ostalimi prišle v stik le ob 11h, ko bi se nakupom smeli priključiti tudi ostali posamezniki (za razliko od sedaj, ko se v dnevu izmenjajo tri časovna obdobja);

-           v zadnji uri pred zaprtjem je tveganje za okužbo gotovo še večje, saj je do tedaj število ljudi v trgovini že naraslo proti dnevnemu maksimumu, pri čemer pa je v dopoldanskem času tveganje za okužbo (ki je bržkone vodilo ureditvi delovnega časa za ranljive skupine) gotovo nižje.

PREVERJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV

Delno smo se že dotaknili problematike preverjanja kriterijev za »ranljive skupine« in pristojnosti za takšno početje. Na tem mestu ponovno izpostavljamo, da odločitev o tem, ali posameznik, ki se ob 8.00 uri pojavi na vhodu v prodajalno z živi, spada v ranljivo skupino, v praksi zavisi od presoje varnostnika.

Kakšne so pristojnosti varnostnikov v tej zvezi, Odlok ne opredeljuje. Prav tako ne določa, na podlagi kakšnih dokazil lahko oseba izkaže svojo upravičenost do položaja predstavnika ranljive skupine. Je to odločba ZPIZ-a? Potrdilo izbranega ginekologa? Kartica upokojenca? Vse invalidnosti namreč niso navzven razvidne (mnoge sploh nimajo telesne narave), tudi nosečnost v prvih obdobjih ni nujno razvidna. Prav tako pa je status upokojenca težko razbrati z obraza posameznika. Slednje je sicer lažje rešljivo v obdobju med 8-10h, ko upokojenec vsaj teoretično lahko izkaže svoj status, bolj pereč problem se pojavi v primeru, ko želi oseba po 10h dokazati, da sama ni upokojenec (in torej sme nakup opraviti tudi v drugih urah). Kako dokazati negativno dejstvo, t.j. da nisi upokojenec?

Ne nazadnje pa podatek o zdravstvenem stanju posameznika (t.j. invalidnost in nosečnost) spada med občutljive osebne podatke, obdelava katerih je podvržena še strožjim pravilom o varovanju kot obdelava drugih osebnih podatkov. Na kakšni podlagi se varnostnikom pred vhodi prodajaln z živili podeljuje takšna pooblastila, da lahko obdelujejo občutljive osebne podatke, ni jasno.

Na navedeno problematiko je opozoril tudi že Informacijski pooblaščenec RS.

Pripravila: Ana Hederih, odvetnica

 

 


[1] Tako npr: https://www.nhs.uk/conditions/coronavirus-covid-19/advice-for-people-at-high-risk/.